Laktozna intoleranca pri dojenčku: znaki ali alergija na kravje mleko?

Alergija na kravje mleko ali laktozna intoleranca pri dojenčku?

Kravje mleko lahko pri dojenčkih povzroči dve različni vrsti težav: alergijo na beljakovine kravjega mleka ali laktozno intoleranco pri dojenčku. Alergija na kravje mleko je odziv imunskega sistema na beljakovine v mleku, medtem ko laktozna intoleranca pomeni težave s prebavo laktoze, mlečnega sladkorja, zaradi pomanjkanja encima laktaze v črevesju.

Znaki so lahko podobni, vendar vzrok ni enak. Pri alergiji so pogostejši kožni, prebavni ali dihalni simptomi, kot so izpuščaji, bruhanje, driska, kri v blatu, piskanje ali oteženo dihanje. Pri laktozni intoleranci so težave običajno bolj prebavne, na primer napenjanje, plini, krči in driska po zaužitju mleka.

Alergija na beljakovine kravjega mleka je ena najpogostejših alergij na hrano pri dojenčkih in majhnih otrocih. Po podatkih strokovnih virov prizadene približno 2–3 % otrok v zgodnjem otroštvu, pri večini pa se toleranca razvije pozneje v otroštvu. Ker je pravilna diagnoza pomembna za prehrano, rast in razvoj dojenčka, se ob sumu na alergijo ali intoleranco posvetujte s pediatrom.

Če zdravnik potrdi potrebo po posebni prehrani, lahko preverite tudi ponudbo Dietetična živila za posebne medicinske namene.

Zakaj diagnoza ni vedno preprosta?

Ali veste, kako prepoznati to vrsto alergije? Ni lahko, saj so znaki različni in jih je mogoče zamenjati z drugimi motnjami. Glavni trije tipi simptomov, ki kažejo na prisotnost alergije na beljakovine iz kravjega mleka, so:

• Na koži - izpuščaji, ekcemi, pordelost kože, bleda koža na obrazu ali edemi (otekline);
• Na prebavilih - prisotnost regurgitacije, zaprtja, kronične driske (pri novorojenčkih) in bolečine v trebuhu (pri majhnih otrocih);
• Na dihalih: (20-30 % obstoječih primerov): piskajoče dihanje, astma, težave z dihanjem.

Na srečo se anafilaktična reakcija pojavi veliko redkeje (večja motnja krvnega obtoka v kombinaciji z nenadnim padcem krvnega tlaka), stanje, ki zahteva nujno hospitalizacijo.

Znaki laktozne intolerance pri dojenčku vključujejo: prisotnost kronične ali akutne driske, napihnjenost, trebušne krče, napenjanje in bruhanje.

Za potrditev zdravnikovih sumov bo moral malček opraviti celoten sklop testov za odkrivanje alergij, ki jih bo opravil zdravnik specialist. Opravil bo vrsto kožnih testov (s takojšnjimi reakcijami) ali pa bo morda uporabil obližni test ali provokacijski test, da bi dokazal prisotnost alergije med prebavo, in bo opravil navzkrižno primerjavo s podatki, pridobljenimi iz predhodno opravljenih krvnih preiskav.

Ali družinska anamneza alergij predstavlja dejavnik tveganja za alergijo pri dojenčku?

Da. Če ima eden od staršev, brat ali sestra alergijsko bolezen, kot so alergija na hrano, astma, atopijski dermatitis ali alergijski rinitis, ima lahko dojenček večje tveganje za razvoj alergije. Družinska anamneza ne pomeni, da bo otrok zagotovo imel alergijo, pomeni pa, da je dobro biti bolj pozoren na morebitne znake po hranjenju.

Pri dojenčkih se lahko alergija na kravje mleko kaže s prebavnimi simptomi, kot so bruhanje, driska, kri ali sluz v blatu, pa tudi s kožnimi znaki, kot so izpuščaji, koprivnica ali poslabšanje ekcema. Včasih se lahko pojavijo tudi dihalni simptomi, zato je ob sumu na alergijo pomemben posvet s pediatrom.

Če v družini obstajajo alergije, ne uvajajte prehranskih omejitev brez strokovnega nasveta. Pediater lahko oceni tveganje, spremlja rast in razvoj dojenčka ter po potrebi priporoči ustrezno diagnostiko ali prehransko prilagoditev.

Katero hrano lahko ponudite dojenčku, če ima alergijo?

Če ima dojenček potrjeno alergijo na kravje mleko, je izbira hrane odvisna od njegove starosti, načina hranjenja, simptomov in priporočil pediatra. Pri dojenih dojenčkih lahko zdravnik v nekaterih primerih priporoči prilagoditev prehrane matere, pri dojenčkih, hranjenih z mlečno formulo, pa lahko predlaga posebno formulo za medicinske namene.

Pomembno je, da mleka, mlečnih izdelkov ali formule ne izločate sami, brez strokovnega nadzora. Dojenčki potrebujejo dovolj energije, beljakovin, kalcija, vitamina D in drugih hranil za normalno rast in razvoj, zato mora biti vsaka izločitvena dieta skrbno načrtovana.
Pri uvajanju dopolnilne hrane lahko pediater ali dietetik svetuje, katera živila so primerna glede na otrokovo starost in potrjeno alergijo. Običajno je priporočljivo uvajati nova živila postopoma, eno po eno, ter spremljati morebitne reakcije.

Pri izbiri hrane upoštevajte:

• priporočila pediatra ali dietetika;
• otrokovo starost in stopnjo razvoja;
• morebitne potrjene alergene;
• deklaracije na izdelkih;
• tveganje navzkrižne kontaminacije;
• zadosten vnos ključnih hranil za rast in razvoj.

Če zdravnik potrdi potrebo po posebni prehrani, se lahko uporabijo tudi dietetična živila za posebne medicinske namene, vendar vedno le po priporočilu in pod nadzorom zdravstvenega strokovnjaka.