Dojenček in hranjenje: zakaj so obroki čez dan pomembni

Kako pogosto naj dojenček je čez dan?

Pri starosti od 8 do 10 mesecev ima dojenček majhen želodec, vendar hitro raste, se več giblje in porablja več energije. Zato običajno potrebuje manjše, pogostejše obroke čez dan. Praktičen ritem hranjenja je lahko: trije uravnoteženi obroki in dva hranljiva mini prigrizka na dan, prilagojeni otrokovemu apetitu, razvoju in znakom lakote ali sitosti.

Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da naj dopolnilna prehrana po 6. mesecu starosti dopolnjuje materino mleko ali mlečno formulo, ne pa ju takoj nadomesti. To pomeni, da ima mleko še vedno pomembno vlogo, gosta hrana pa postopoma dodaja energijo, železo, beljakovine, zdrave maščobe, vitamine in minerale.

Za starše je najpomembnejše, da pri vsakem obroku ponudijo živila z visoko hranilno vrednostjo. Ker je otrokov želodec majhen, ni veliko prostora za hrano, ki ima veliko kalorij, a malo koristnih hranil.

Dober dnevni ritem lahko vključuje:

• zajtrk z žiti, sadjem ali mlečnim izdelkom, primernim starosti;
• kosilo z zelenjavo, virom beljakovin in primerno teksturo;
• večerjo z mehko, hranljivo hrano;
• dva manjša prigrizka, na primer sadje, jogurt ali mehko zelenjavo;
• materino mleko ali mlečno formulo glede na otrokove potrebe.
 

Zakaj je pri dojenčku pomemben vsak grižljaj?

Vsak grižljaj je pomemben, ker dojenček v majhnih porcijah potrebuje veliko hranil. Raziskave o prehrani dojenčkov in malčkov kažejo, da lahko otroci do 12. meseca del energije dobijo tudi iz prigrizkov, zato je kakovost teh prigrizkov zelo pomembna. Če so prigrizki pogosto sladki, slani ali hranilno revni, lahko hitro zavzamejo prostor živilom, ki bolje podpirajo rast in razvoj.

Strokovnjaki za prehrano otrok, vključno s pediatričnimi smernicami in priporočili UNICEF-a, priporočajo raznoliko, starosti primerno hrano, pripravljeno brez dodanega sladkorja in z malo soli. Namesto čipsa, piškotov, sladkih pijač ali podobnih izdelkov je bolje ponuditi živila, ki prinašajo hranila, ne le energijo.

Primeri bolj hranljivih izbir:

• mehko sadje, kot so banana, hruška ali breskev;
• kuhana zelenjava, narezana na varne, mehke koščke;
•navaden jogurt brez dodanega sladkorja;
• otroške žitarice, obogatene z železom;
• mehko kuhano jajce ali dobro pripravljeno meso, če je že uvedeno;
• voda v majhnih količinah ob obrokih, namesto sladkih pijač.
 

Kako prepoznati, ali dojenček poje dovolj?

Pri hranjenju ni pomembna samo količina, ampak tudi odziven pristop. To pomeni, da starši ponudijo zdravo hrano, otrok pa pokaže, koliko lahko poje. Dojenčka ni treba siliti, da poje vse, kar je na krožniku. Bolj koristno je opazovati njegove znake lakote in sitosti ter ohranjati obroke mirne. Več praktičnih smernic najdete v članku Kaj je treba in česa ne storiti pri odzivnem hranjenju dojenčka.

Znaki, da je dojenček lahko lačen:

• odpira usta, ko vidi hrano;
• se nagiba proti žlici ali hrani;
• sega po hrani;
• postane nemiren pred običajnim obrokom.

Znaki, da je dojenček sit:

• obrača glavo stran;
• zapira usta;
• potiska hrano ali žlico stran;
• izgubi zanimanje za hrano;
• začne hrano metati ali se igrati z njo.

Če dojenček dobro napreduje, ima dovolj mokrih plenic, je aktiven in pediater potrjuje primerno rast, so to dobri znaki, da njegov dnevni ritem hranjenja deluje. Če vas skrbijo apetit, telesna teža, prebava, morebitne intolerance ali dolgotrajno zavračanje hrane, se posvetujte s pediatrom.