Kaj je treba in česa ne storiti pri odzivnem hranjenju dojenčka
Prepoznajte lakoto in sitost pri dojenčku
- Nahranite svojega otroka, ko je lačen
Poiščite znake zanimanja za hrano, na primer odpiranje ust ali nagibanje proti žlici. - Ne nadaljujte, ko je poln
Odložite žlico, ko pokaže znake sitosti, kot so zapiranje ust, obračanje glave ali izguba zanimanja. - Bodite pozorni, če se samo igra
Če dojenček žlico daje v usta iz radovednosti, je hranjenja verjetno konec. Dovolite igro, vendar pospravite hrano. - Ne silite ga, da konča skledo
Dojenčki pogosto sami uravnavajo količino hrane, zato ga ne silite, če izgubi zanimanje.
Kako naj poteka zdravo hranjenje dojenčka
- Vsako žlico napolnite s hrano, polno hranil
Otroški trebuščki so v primerjavi z našimi majhni, zato poskrbite za vsak zalogaj, tako da ponudite hrano, bogato s hranili. Pri šestih do osmih mesecih starosti le približno ena tretjina (približno 200 kalorij) dojenčkove prehrane prihaja iz dopolnilne hrane, ostalo pa materino mleko.
Vsaka žlica naj bo korak k učenju zdravih prehranjevalnih navad, z obroki ali prigrizki iz pretlačenega sadja, zelenjave, mesa in žit. Potreba po železu je v tem obdobju še posebej pomembna. - Ne dodajajte sladkorja ali soli
Zdravstveni strokovnjaki priporočajo, da dodani sladkorji (tisti, ki jih doda proizvajalec, kuhar ali vi) ter sladkorji iz sirupov, sadnih sokov in koncentratov sadnih sokov ne predstavljajo več kot 10 % kalorij iz dopolnilne hrane. Pri nakupu preverite etiketo. Ponudite živila, ki vsebujejo pomembna hranila. Sladkana hrana in pijače niso primerna izbira. - Ponudite zdravo hrano ob rednem času
Ponudite zdravo hrano ob rednih obrokih in prigrizkih ter otroku omogočite, da sam odloči, koliko bo pojedel. Če mu ponudite uravnotežene izbire, ni razloga za skrb. Sčasoma se bo oblikoval reden vzorec obrokov in prigrizkov.
Kako podpreti otroka brez pritiska pri hranjenju
- Ne skrbite, če poje samo žlico ali dve
Ko vaš dojenček začne jesti dopolnilno hrano, bo morda želel le majhno količino naenkrat. Če ste na začetku uvajanja, si lahko pomagate z nasveti v članku Uvajanje goste hrane - 10 načinov za raznolikost in lažji začetek.
Še vedno prejema večino svojih kalorij iz materinega mleka in potrebuje čas, da se nauči jesti z žlico. Ne pritiskajte nanj, naj poje več. Povsem normalno je, da se apetit vašega otroka spreminja iz dneva v dan.
Sprostite se in sledite njegovemu ritmu. »Pritiskanje na otroka, naj jedo, je bilo povezano z manjšim vnosom zdrave hrane in splošno obremenjenostjo s hrano,« pojasnjuje Lisa Fries, doktorica znanosti, vedenjska znanstvenica v raziskovalnem centru Nestlé v Švici. »Ta pritisk lahko povzroči stresne obroke za vašega otroka in lahko ustvari negativne povezave s hrano, ki jo ponujate. Če je čas obrokov sproščen, povečate možnosti, da bo naslednjič znova poskusil hrano." - Hranite ga, kolikor želi
Vaš dojenček bo komuniciral z govorico telesa, mimiko in široko odprtimi usti, ko je še vedno lačen. Dovolite mu, da se odloči, koliko želi jesti. - Ne ponujajte le priljubljenih živil
Morda je mamljivo, vendar ne pozabite, da je vaša naloga ponuditi izbor zdrave hrane. Naloga vašega otroka je, da se odloči, koliko bo pojedel. Če je lačen, bo jedel tudi drugo hrano. - Bodite pozorni na izraze svojega otroka
Izraz obraza vašega otroka vam lahko pove veliko, vendar ne bodite zmedeni. Nova hrana lahko povzroči presenečenje, kar ne pomeni, da mu ni všeč. Okusi se razvijajo postopoma, zato bodite potrpežljivi in sledite njegovim signalom lakote in sitosti. - Ne pokažite svojih nevšečnosti
Če svojemu otroku ponujate hrano, ki vam ni všeč, tega ne pokažite z mimiko ali reakcijami, saj lahko tudi dojenček prepozna vaš odziv.
FAQs - Pogosta vprašanja
Kako vem, ali je moj dojenček lačen ali sit?
Dojenček vam to pokaže z govorico telesa. Znaki lakote vključujejo odpiranje ust, nagibanje proti žlici ali nemir. Znaki sitosti pa so zapiranje ust, obračanje glave ali izguba zanimanja za hrano.
Ali je normalno, da dojenček poje zelo malo?
Da, to je povsem normalno. Na začetku uvajanja dopolnilne hrane dojenčki pogosto pojedo le majhne količine, saj še vedno večino hranil dobijo iz materinega mleka ali formule.
Kaj storiti, če dojenček zavrača novo hrano?
Vztrajajte in hrano ponudite večkrat. Dojenček lahko potrebuje več poskusov, da sprejme nov okus. Pomaga tudi, če novo hrano kombinirate z že znanimi živili.
Ali naj dojenčka silim, da poje več?
Ne. Pritisk lahko negativno vpliva na odnos do hrane. Pomembno je, da otrok sam uravnava količino hrane glede na občutek lakote in sitosti.
Kolikokrat na dan naj dojenček je dopolnilno hrano?
Na začetku zadostujejo 1–2 obroka na dan, postopoma pa se število obrokov povečuje. Ključno je, da sledite otrokovim potrebam in vzpostavite reden ritem hranjenja.
Viri
Black MM, Aboud FE. Responsive feeding is imbedded in a theoretical framework of responsive parenting. J Nutr 2011; 141(3):490-4.
Dattilo AM Programming long-term health: Effect of parent feeding approaches on long-term diet and eating patterns. In: Early nutrition and long-term health, mechanisms, consequences and opportunities. Ed., Saavedra and Dattilo, Elsevier, 2017: 471-95.
Finn K, Callen C, Bhatia J et al. Importance of dietary sources of iron in infants and toddlers: Lessons from the FITS study. Nutrients 2017; 9(7):doi: 10.3390/nu9070733.
Finnane JM, Jansen E, Mallan KM et al. Mealtime structure and responsive feeding practices are associated with less food fussiness and more food enjoyment in children. J Nutr Educ Behav 2017; 49(1):11-18.
Nicklaus S. Complementary feeding strategies to facilitate acceptance of fruits and vegetables: A narrative review of the literature. Int J Environ Res Public Health 2016; 13(11): 1160; doi:10.3390/ijerph13111160.
Sleddens EF, Gerards SM. Thijs C et al. General parenting, childhood overweight and obesity-inducing behaviors: a review. Int J Pediatr Obes 2011; 6(2-2):e12-e27.
World Health Organization. Infant and young child feeding: Model chapter for textbooks for medical students and allied health professionals. Geneva, World Health Organization, 2009.
World Health Organization. Sugar intake for adults and children. Geneva, World Health Organization, 2015.
Zadnja sprememba: december 2017