Kako razvijati zdrave prehranjevalne navade brez pritiska
Način, kako hranite malčka, ima velik vpliv na njegove prehranjevalne navade. Odzivno hranjenje pomeni, da ustvarite prijetno in pozitivno okolje ob obrokih, hkrati pa spoštujete otrokove znake lakote in sitosti.
Pomembno je, da otroka ne silite, da poje več, kot želi. Pritisk lahko vodi v prenajedanje ali negativen odnos do hrane. Namesto tega mu omogočite, da sam odloči, koliko bo pojedel, in mu ponudite raznoliko ter hranljivo prehrano.
Neustrezni pristopi, kot so pretiran nadzor, popuščanje brez strukture ali siljenje k hranjenju, lahko dolgoročno vplivajo na razvoj prehranjevalnih navad.
Otroci imajo naravno sposobnost uravnavanja apetita, zato je pomembno, da jim pri tem zaupate in jih podpirate brez pritiska.
Kaj pravi dr. Fries: «Odzivno hranjenje je prava pot. Poleg zmanjšanja možnosti za prenajedanje je odzivanje na lakoto in znaki sitosti vašega malčka povezano z zdravo prehrano in telesno težo. Odzivno hranjenje pomeni prijetne in zanimive obroke, ne da bi na malčka preveč pritiskali ali ga pretirano spodbujali. Starši, ki sledijo načelom odzivnega hranjenja, svojim malčkom ponujajo tudi izbiro zdrave hrane ob obrokih in prigrizkih, ob obrokih postavljajo jasne smernice in pričakovanja ter so dobri vzorniki, ko vadijo in spodbujajo zdravo prehrano doma.
Kakšno hrano ponuditi malčku in kako uvajati nove okuse
Prehrana malčka naj bo raznolika in bogata s hranili, saj ima majhen trebušček in potrebuje kakovostno energijo za rast in razvoj. Namesto živil z veliko sladkorja ali soli ponudite uravnotežene obroke ter pijačo, kot sta voda ali mleko, prilagojeno starosti otroka.
Pomembno je, da ponudite starosti primerne porcije in otroku omogočite, da sam odloči, ali želi še več. Izogibajte se spodbujanju, da mora pojesti vse, kar je na krožniku.
Pri uvajanju novih živil bodite potrpežljivi in uporabljajte nežno spodbudo brez pritiska ali podkupovanja. Otroci pogosto potrebujejo več poskusov, preden sprejmejo nov okus, zato je pomembno, da ohranite pozitiven in sproščen pristop.
Sladice naj ostanejo del posebnih priložnosti, saj se tako otrok nauči razlikovati med vsakodnevno prehrano in občasnimi priboljški.
Kako starši vplivajo na prehranjevalne navade malčka
Starši imajo ključno vlogo pri oblikovanju prehranjevalnih navad. Malčki se učijo z opazovanjem, zato je pomembno, da vidijo odrasle, ki uživajo v raznoliki in zdravi prehrani. Skupni družinski obroki ustvarjajo pozitivno okolje in spodbujajo zanimanje za novo hrano.
Izogibajte se uporabi hrane kot nagrade ali kazni, saj lahko to ustvari neustrezen odnos do določenih živil. Vsa hrana naj bo predstavljena enakovredno, brez poudarjanja, da je ena bolj zaželena kot druga.
Pri izbirčnem prehranjevanju je pomembno, da ostanete potrpežljivi. Otroku ponudite znana živila skupaj z novimi in mu omogočite, da jih poskusi brez pritiska. Pozitiven in sproščen pristop povečuje verjetnost, da bo sprejel raznoliko prehrano.
Zdrave navade pri obrokih in odnos do hrane
Malčki potrebujejo čas, da razvijejo pravilne prehranjevalne navade, zato je pomembno, da jih ne prehitevate. Spodbujajte počasno hranjenje, majhne grižljaje in temeljito žvečenje, saj to pomaga pri boljšem nadzoru apetita in preprečuje prenajedanje.
Izogibajte se uporabi hrane za pomiritev ali nagrajevanje, saj lahko otrok začne povezovati hrano s čustvi namesto z lakoto. Namesto tega ustvarite stabilno in podporno okolje, kjer so obroki prijetna izkušnja.
Pomembno je tudi, da spoštujete individualne razlike med otroki in ne primerjate njihovega apetita ali telesne velikosti. Vsak malček se razvija po svojem tempu.
Pri uvajanju novih živil in sprejemanju novih okusov in tekstur je ključno, da otroku omogočite postopno spoznavanje hrane brez pritiska. Vključevanje otroka v pripravo hrane in ustvarjanje pozitivnega vzdušja ob obrokih spodbuja zanimanje za hrano ter pomaga graditi zdrav odnos do prehranjevanja za vse življenje.
Pogosta vprašanja
Kako lahko razvijem zdrave prehranjevalne navade pri malčku?
Zdrave prehranjevalne navade razvijate z doslednim, mirnim pristopom, raznoliko prehrano in pozitivnim zgledom. Pomembno je, da ustvarite prijetno okolje ob obrokih in ne pritiskate na otroka.
Koliko naj malček poje pri posameznem obroku?
Količina hrane je odvisna od posameznega otroka. Malčki imajo naravno sposobnost uravnavanja apetita, zato je najbolje, da sledite njihovim znakom lakote in sitosti.
Kaj storiti, če malček noče jesti določene hrane?
Vztrajajte brez pritiska in hrano večkrat ponudite v manjših količinah. Otroci pogosto potrebujejo več poskusov, preden sprejmejo nov okus.
Ali je v redu uporabljati hrano kot nagrado?
Ne. Uporaba hrane kot nagrade lahko ustvari neustrezen odnos do hrane. Bolje je, da vsa živila predstavljate enakovredno.
Kako pomemben je zgled staršev pri prehranjevanju?
Zelo pomemben. Otroci posnemajo vedenje odraslih, zato je zdrava in raznolika prehrana staršev ključna za oblikovanje dobrih navad.
Viri
Birch LL, Savage JS, Fisher JO. Right sizing prevention. Food portion size effects on children’s eating and weight. Appetite 2015; 88:11-16.
Black RE, Makrides M, Ong KK (eds): Complementary Feeding: Building the Foundations for a Healthy Life. 2017 Nestlé Nutr Inst Workshop Ser, vol 87, pp 153–165, (DOI: 10.1159/000448965)
Blissett J, Fogel A. Intrinsic and extrinsic influences on children’s acceptance of new foods. Physiol Behav 2013; 121:89–95.
Dattilo AM Programming long-term health: Effect of parent feeding approaches on long-term diet and eating patterns. In: Early nutrition and long-term health, mechanisms, consequences and opportunities. Ed., Saavedra and Dattilo, Elsevier, 2017: 471-95.
Edelson LR, Mokdad C, Martin N. Prompts to eat novel and familiar fruits and vegetables in families with 1-3 year-old children: Relationships with food acceptance and intake. Appetite 2016: 99:138-48.
Fogel A, Goh AT, Fries LR, et al. A description of an ‘obesogenic’ eating style that promotes higher energy intake and is associated with greater adiposity in 4.5 year-old children: Results from the GUSTO cohort. Physiol Behav 2017; 176:107-16.
Fogel A, Goh AT, Fries LR, et al. Faster eating rates are associated with higher energy intakes during an ad libitum meal, higher BMI and greater adiposity
among 4.5-year-old children: results from the Growing Up in Singapore Towards Healthy Outcomes (GUSTO) cohort. Br J Nutr 2017; 117(7):1042-51.
Fogel A, Fries LR, McCrickerd K, et al. Oral processing behaviours that promote children’s energy intake are associated with parent-reported appetitive traits: Results from the GUSTO cohort. Appetite 2018:126:8-15.
Fries LR, Martin N, van der Horst K. Parent-child mealtime interactions associated with toddlers’ refusal of novel and familiar foods. Physiol Behav 2017; 176:93-100.
Le Reverend BJD, Edelson LR, Loret C. Anatomical, functional, physiological and behavioural aspects of the development of mastication in early childhood. Br J Nutr 2014, 111(3):403–14.
Perez-Escamilla R, Segura-Perez S, Lott M, on behalf of the RWJF HER Expert Panel on Best Practices for Promoting Healthy Nutrition, Feeding Patterns, and Weight Status for Infants and Toddlers from Birth to 24 Months. Feeding Guidelines for Infants and Young Toddlers: A Responsive Parenting Approach. Durham, NC: Healthy Eating Research, 2017. Available at: http://healthyeatingresearch.org
Rodgers RF, Paxton SJ, Massey R, et al. Maternal feeding practices predict weight gain and obesogenic eating behaviors in young children: a prospective study. Int J Behav Nutr Phys Act 2013; 10:24 http://www.ijbnpa.org/content/10/1/24
Russell CG, Haszard JJ, Taylor RW, et al. Parental feeding practices associated with children’s eating and weight: What are parents of toddlers and preschool children doing? Appetite 2018; 128:120-8.
Shloim N, Edelson LR, Martin N, et al. Parenting styles, feeding styles, feeding practices, and weight status in 4-12 year-old children: A systematic review of the literature. Front Psychol 2015; 6:1849. doi: 10.3389/fpsyg.2015.01849
Stifter CA, Moding KJ. Understanding and measuring parent use of food to soothe infant and toddler distress: A longitudinal study from 6 to 18 months of age. Appetite 2015; 95:188-96.
van der Horst K, Sleddens EFC. Parenting styles, feeding styles and food-related parenting practices in relation to toddlers’ eating styles: A cluster-analytic approach. PLoS ONE 2017; 12(5): https://doi.org/10.1371/journal.pone.0178149
Vollmer RL, Mobley AR. Parenting styles, feeding styles, and their influence on child obesogenic behaviors and body weight: a review. Appetite 2013; 71:232-41.
Woo Baidal JA, Morel K, Nichols K, et al. Sugar-sweetened beverage attitudes and consumption during the first 1000 days of life. Am J Public Health 2018; 108(12):1659-65. doi:10.2105/AJPH.2018.304691
Zadnja sprememba: november 2018